APDEJT.si

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

Konferenca Cop30 v Braziliji je dosegla napredek pri financiranju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vendar so ključne države blokirale prizadevanja za opustitev fosilnih goriv. Brazilski sklad za tropske gozdove je prejel pomembna sredstva, odsotnost Združenih držav pa je bila opazna. Kljub izzivom so pogovori poudarili nujnost podnebnih ukrepov. Skupna izjava, sprejeta brez sodelovanja ZDA, ohranja krhko podnebno sodelovanje za globalni jug. Rusija in Savdska Arabija sta imeli velik vpliv na končno besedilo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

Brazilski predsednik Lula da Silva je med udeležbo na srečanju G20 v Južni Afriki napovedal, da bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem podpisan 20. decembra v Braziliji. Sporazum naj bi ustvaril največjo cono proste trgovine na svetu. Podpis ne bo potekal v Paragvaju zaradi usklajevanja mednarodnih organizacij.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali zaradi poskusa državnega udara po izgubljenih predsedniških volitvah. Aretacija je sprožila mednarodni odziv, saj je ameriško veleposlaništvo kritično ocenilo delovanje brazilskega sodstva. Ta dogodek zaostruje odnose med Brazilijo in ZDA, medtem ko predsednik Lula išče blažjo politiko s strani Trumpove administracije.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je sodniku povedal, da je zaradi živčnega zloma in halucinacij kršil pogoje hišnega pripora. Bolsonaro je dejal, da ga je zaradi zdravil preganjala "paranoja", zaradi katere je posegel v elektronsko napravo za nadzor.

Po sporu zaradi izjave nemškega politika Friedricha Merza (CDU) o brazilskem mestu Belém ob Amazonki, se je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva pobotal z njim in obljubil, da bo ob obisku Nemčije poskusil nemško kuhinjo, vključno s kislim zeljem, svinjsko kračo in klobasami.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Brazilski predsednik Lula je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval k okrepitvi sodelovanja med Brazilijo, Indijo in Južno Afriko. Sestal se je z indijskim premierjem Narendra Modijem in južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso v okviru Foruma Indija-Brazilija-Južna Afrika, s ciljem izboljšanja položaja držav globalnega juga.

Indijski premier Narendra Modi je na srečanju IBSA poudaril, da so reforme Varnostnega sveta ZN nujne in ne več le možnost. Modi je predlagal institucionalizacijo srečanj svetovalcev za nacionalno varnost držav IBSA (Indija, Brazilija, Južna Afrika) z namenom krepitve varnostnega sodelovanja. Izpostavil je, da lahko IBSA v času globalne razdrobljenosti ponudi sporočilo enotnosti, sodelovanja in človečnosti.

Indija je izrazila močno podporo Braziliji za vključujoče vodenje predsedstva COP30 in pozdravila številne odločitve, sprejete na nedavno zaključenem podnebnem vrhu. Kljub zadovoljstvu z mnogimi odločitvami, Indija ni posebej označila COP30 za uspeh pri oblikovanju politike za preprečevanje podnebnih sprememb. V uradni izjavi je Indija izrazila hvaležnost za "izjavo na visoki ravni" na zaključnem plenarnem zasedanju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) COP30.

Policija je v Braziliji aretirala nekdanjega predsednika Zairja Bolsonara v njegovi vili v glavnem mestu Brazilija. Aretacijo je odobril Vrhovni zvezni sud in je povezana s pogoji Bolsonarovega hišnega pripora.

Jair Bolsonaro je bil po aretaciji preventivno pridržan v sobi na sedežu Zvezne policije v Brasílii, ki je imela lastno kopalnico, televizijo in klimatsko napravo. Njegov odvetnik je dejal, da je Bolsonaro ogorčen nad odločitvijo o preventivnem priporu. Po navedbah je bil aretiran tudi zato, ker naj bi poskušal odstraniti elektronsko zapestnico. Njegov sin, Eduardo Bolsonaro, trdi, da minister Moraes želi uničiti njegovega očeta.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Friedrich Merz, ki ni kancler ampak politik CDU, se je po valu ogorčenja v Braziliji zaradi svoje izjave o Belému pobotal z brazilskim predsednikom Lulo da Silva. Merz je pred dvema tednoma obiskal amazonsko metropolo Belém in izrazil željo, da bi jo hitro zapustil.

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

V Johannesburgu se je zaključil vrh G20, ki ga je zasenčila odsotnost Združenih držav, ki so bojkotirale srečanje. Kljub temu so voditelji sprejeli deklaracijo o globalnih izzivih. Kitajska in njeni zavezniki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju agende, dosežen pa je bil napredek pri vprašanjih dolga, podnebja in predelave kritičnih mineralov, kar je pomembno za afriške države. ZDA so bojkotirale vrh zaradi trditev predsednika Trumpa o nasilnem preganjanju belih Afrikanerjev v Južni Afriki.

Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je imenoval Jorgeja Messiasa, trenutnega generalnega državnega pravobranilca, za novega sodnika vrhovnega sodišča. Messias je že tretji kandidat, ki ga je Lula predlagal za to sodišče v tem mandatu. Imenovanje mora potrditi še senat. Če bo potrjen, bo Messias zasedel mesto, ki ga je izpraznil nekdanji sodnik Luís Roberto Barroso, ki se je upokojil oktobra, osem let pred obvezno upokojitvijo.

Globalne cene kave so danes močno padle, potem ko je predsednik Donald Trump odpravil 40-odstotne carine na uvoz brazilskih kmetijskih proizvodov. Trump je z izvršilnim ukazom izvzel številne brazilske prehrambene izdelke, vključno s kavo in govedino, iz 40-odstotnega povečanja carin.

Turčija si je zagotovila gostiteljstvo podnebnega vrha COP31 po dvoletnem diplomatskem prizadevanju z Avstralijo. Avstralija bo vodila pogajanja med vladami na konferenci.

Nemčija je obljubila milijardo evrov za novi globalni sklad za zaščito tropskih gozdov (TFFF). Sredstva so namenjena zaščiti deževnih gozdov, ki so ključni za svetovno podnebje.

Predsednik CDU Friedrich Merz je z omalovažujočimi komentarji o brazilskem mestu Belém sprožil ogorčenje, na kar se je odzval brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva. Lula je Merza označil za togega Nemca in poudaril potrebo po ambicioznih podnebnih ukrepih na konferenci COP28.

Izjava Friedricha Merza o mestu Belém v Braziliji je sprožila val ogorčenja, brazilski predsednik Lula pa je ostro kritiziral nemškega kanclerja. Merz je pohvalil Nemčijo, medtem ko je bil kritičen do Beléma, kar je povzročilo burne odzive v Braziliji. Zvezna vlada je kasneje poskušala omejiti škodo.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo tri nekdanje častnike in policista na zaporne kazni od 21 do 24 let zaradi načrtovanja atentata na predsednika Luiza Inacia Lulo da Silvo pred njegovo inavguracijo po zmagi na volitvah leta 2022.

Turčija bo gostila podnebno konferenco COP31 v Antaliji, potem ko je Avstralija umaknila svojo kandidaturo. Avstralija se je dogovorila, da bo vodila pogajanja med vladami na konferenci in bo gostila predhodna srečanja s pacifiškimi državami. Papua Nova Gvineja je izrazila nezadovoljstvo zaradi umika avstralske kandidature.

V Braziliji je vrhovno sodišče obsodilo več soobtoženih v procesu proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi načrtovanja umora predsednika Lule da Silve. Sodnik Alexandre de Moraes je pojasnil, da so trije vojaški uslužbenci in policist leta 2022 načrtovali umor Lule med poskusom državnega udara v korist Bolsonara. Obsojeni so bili obsojeni na do 24 let zapora. Bolsonarovemu sinu Eduardu prav tako grozi kazenski postopek.

Pred uradnim zaključkom podnebne konference ZN v Belému je brazilsko predsedstvo objavilo prvi osnutek resolucij, imenovan "Global Mutirão". Devet strani dolgo besedilo, ki se nanaša na koncept skupnih prizadevanj brazilskih staroselcev, vsebuje še veliko različnih, deloma protislovnih možnosti glede spornih tem. Brazilski predsednik Luis Inácio Lula da Silva se bo konference udeležil ponovno, da bi pospešil pogajanja o financiranju podnebnih sprememb in opustitvi fosilnih goriv.

Brazilski predsednik Lula se zavzema za boj proti krčenju gozdov in poziva k opustitvi fosilnih goriv, hkrati pa podpira naftno industrijo in projekte v osrčju Amazonije, da bi spodbudil gospodarski razvoj države. Čeprav bo Brazilija gostila COP30, Lula očitno išče ravnotežje med okoljevarstvenimi cilji in gospodarskimi interesi.

Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.

Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.

Brazilski zvezni policisti so nekdanjega ministra za človekove pravice, Silvija Almeido, uradno obtožili spolnega nadlegovanja. Almeida je bil odpuščen lani zaradi teh obtožb. Tožilstvo bo zdaj odločalo, ali bo vložilo obtožnico. Če se bo to zgodilo, bo vrhovno sodišče odločilo, ali jo bo zavrglo ali sprejelo, v tem primeru pa bi se Almeida soočil s sojenjem.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

Nekdanjemu brazilskemu desničarskemu predsedniku Jairu Bolsonaru se iztekajo možnosti, da bi se izognil zaporu. Sodniki so zavrnili njegovo pritožbo zoper 27-letno zaporno kazen zaradi spodletelega poskusa državnega udara. Bolsonaro je bil obsojen septembra zaradi poskusov preprečitve, da bi predsednik Luiz Inacio Lula da Silva prevzel oblast po volitvah leta 2022. Tožilstvo trdi, da načrt, ki je vključeval načrte za umor Lule in vrhovnega sodnika, ni uspel le zaradi pomanjkanja podpore.

Na podnebni konferenci COP30 v Belem v Braziliji so domorodci protestirali proti okoljski politiki vlade Lule in velikih podjetij. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, zahtevali podnebno pravičnost in obsodili politike, ki spodbujajo izkoriščanje naravnih virov in poseganje v njihovo zemljo. Zahtevali so obdavčitev milijarderjev in opozorili na posledice podnebne krize.

Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov COP30 na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzorovala protest.

Protestniki so vdrli na podnebno konferenco COP30 v brazilskem Belem, kjer so se spopadli z varnostniki Združenih narodov in zahtevali močnejšo zaščito Amazonije in domorodnih ozemelj. Protestniki so mahali z rumenimi zastavami in protestirali proti vrtanju nafte v Amazoniji. Varnostniki so morali zabarikadirati vhod na prizorišče konference.

Na podnebno konferenco COP30 v Belému je vdrlo več deset protestnikov, med njimi tudi pripadniki domorodnih skupnosti. Prišlo je do spopadov z varnostniki pri vhodu, protestniki pa so zahtevali ukrepanje glede podnebnih sprememb.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je opozorila, da bo povpraševanje po električni energiji v prihodnjih desetletjih raslo precej hitreje od celotne rasti energije, kar bo zahtevalo bolj raznolike in odporne vire energije. UBS Securities pa napoveduje, da bo rast podatkovnih centrov za umetno inteligenco v ZDA v naslednjih petih letih vodila k povečanju povpraševanja po shranjevanju energije.

V brazilskem mestu Belém se je začela konferenca COP30, na kateri sodelujejo predstavniki več kot 190 držav, ki bodo razpravljali o podnebnih spremembah in rešitvah za globalno segrevanje.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je na podnebnem vrhu izjavil, da Zemlja ne more več podpirati razvojnega modela, ki temelji na intenzivni uporabi fosilnih goriv, odgovornih za škodljive emisije. Opozoril je, da bo boj proti podnebnim spremembam izgubljen, če se ne bomo zoperstavili odvisnosti od teh goriv.

Nemški kancler je v Braziliji pred svetovno podnebno konferenco utrdil nemško stališče glede boja proti vročinskemu valu, pri čemer je poudaril tehnološko odprtost.

V Kambodži je ministrstvo za okolje razdelilo 939 smetnjakov zdravstvenim ustanovam, šolam in templjem v provinci Koh Kong. V Mjanmaru je vojska aretirala igralko Pway Pway zaradi suma podpore opoziciji. V Braziliji predsednik Lula poziva k pospešitvi prehoda na obnovljivo energijo pred konferenco COP30. Tajska in Kambodža se dogovarjata o sodelovanju pri odstranjevanju min na meji, ZDA pa so potrdile prodajo raket F-16 Tajvanu. NATO pa po besedah generalnega sekretarja Marka Rutteja povečuje proizvodnjo streliva.

V Braziliji so se začele priprave na konferenco COP30, kjer se bodo voditelji držav poskušali dogovoriti o nadaljnjih korakih v boju proti podnebnim spremembam. Po letih neuspehov je glavni cilj ohraniti idejo podnebnih konferenc. Opozorila so, da je ključnega pomena, da države prevzamejo zgodovinsko odgovornost za boj proti globalnemu segrevanju, saj se globalne razmere slabšajo, nekateri voditelji pa so odkrito skeptični glede podnebnih sprememb.

Minister za okolje in ekološki prehod Senegala, Abdourahmane Diouf, je zastopal predsednika Bassirouja Diomayeja Fayeja na vrhu voditeljev v Belému v Braziliji. Diouf je na omrežju X zapisal, da mu je bila v čast zastopati predsednika na dogodku, ki je potekal od 6. do 7. novembra pod vodstvom brazilskega predsednika Lule da Silve. Srečanje je bilo uvod v COP30, ki je predviden od 10. do 21. novembra.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Svetovni voditelji so se zbrali v Belem, Braziliji, pred podnebno konferenco COP30, da bi poskušali rešiti podnebne spremembe. Lula je obsodil "ekstremistične sile", ki spodbujajo uničevanje okolja. Pričakuje se udeležba Emmanuela Macrona in brazilskega predsednika Lule.